V političnih krogih in med slovensko javnostjo je završalo, potem ko je podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič sprožil val ogorčenja in strahu s svojo izjavo, v kateri naj bi, po nekaterih virih, zaradi osebnega in političnega nesporazuma napovedal smrt predsednika Republike Slovenije. Gre za izjavo, ki je sprožila izjemno resne odzive tako znotraj političnega vrha kot tudi mednarodne skupnosti, saj pomeni nedopustno retorično gesto, ki lahko ogrozi stabilnost države in zaupanja vrednost institucij.

Dogodek se je zgodil v ozadju vedno bolj napetih odnosov med Klemenom Boštjančičem in predsednikom države, ki sta bila v zadnjih tednih večkrat v konfliktu glede usmeritve državne fiskalne politike, kadrovskih odločitev in pristopa do mednarodnih obveznosti. Notranji viri poročajo, da je prišlo do ostrega verbalnega spora na zaprtem sestanku, kjer naj bi Boštjančič – v navalu jeze – izrekel besede, ki jih mnogi interpretirajo kot grožnjo ali vsaj skrajno neprimerno napoved glede prihodnosti predsednika republike.

Čeprav Boštjančič kasneje ni ponovil izjave v javnosti in se tudi ni opravičil, je že v političnih zakulisjih sprožil številne razprave o etiki, odgovornosti in morebitnih posledicah. Opozicija je hitro zahtevala njegovo odstopno izjavo, predsednik vlade pa je moral na izredno tiskovno konferenco, kjer je skušal pomiriti javnost z zagotovili, da gre za nesporazum in da sta Boštjančič in predsednik že v stiku glede razjasnitve incidenta.

Poudariti je treba, da gre za izjavo brez precedensa v sodobni zgodovini slovenske politike, saj doslej še ni bilo primera, ko bi visoki funkcionar javno ali posredno komentiral smrt aktualnega predsednika. Takšna retorika odpira številna vprašanja o politični kulturi v Sloveniji, o psihološki pripravljenosti vodilnih politikov na opravljanje funkcij in o nujnosti večje odgovornosti pri javnih nastopih.

Državljani, mediji in pravni strokovnjaki zdaj čakajo na uradno izjavo predsednika republike, pa tudi morebitne pravne posledice za Boštjančiča, ki bi se lahko znašel pod drobnogledom ustavno-pravne presoje in celo kazenskega pregona, če bi se izkazalo, da izjava presega meje svobode govora.

Slovenija je v pričakovanju. Vprašanje pa ostaja – ali smo ravnokar bili priča nevarnemu precedensu ali zgolj nesrečnemu trenutku slabe presoje?